»Kateri dan je danes?« so se vsi saniboji spraševali zjutraj ob 6.30 uri ko je zaspana faca našega trenerja Davida stopila skozi vrata v sobe. »Kaj moramo imeti danes trening že ob 7.00 uri? » je bilo naslednje vprašanje zaspancev iz sob C16, C15, C13, C12, C9.
»Oh samo še danes in jutri moramo vzdržati pa bomo lahko končno spet spali do 12.00 ure. Ampak kot se za prave športnike spodobi, smo seveda napeli vse moči, da smo se spravili s postelje in se pripravili za trening. »Joooojjjjjj spet laufanje.« je bil naslednji stavek, ki smo ga izrekli, ko sta nam trenerja povedala kaj bo za dopoldanski trening. »Naj vama bo« smo zavzdihnili in prestavili v prvo prestavo, ter se zapodlili za dvema seksi tekačicama, ki sta ravno takrat pritekli mimo v kopalkah. Seveda smo takoj ubrali njun tempo in to vse dokler naš zaspani hudiček ni zaukazaj »STOJ«. Tako kot vedno smo ga tudi tokrat ubogali in se zaustavili v trenutku, ko je povedal ta ukaz. Sledile so raztezne vaje, vaje za moč in 1000 metrov plavanja. Tako po treningu tako nismo vedeli ali smo celi mokri od »švica« ali od plavanja v morju. Pa saj je na koncu vseeno. Trener je bil zadovoljen z našim delom na treningu, mi pa tudi, ker smo oddelali odličen trening. Nato pa spet isto kot vseh 10 dni pred tem. Zajtrk in pospravljenih na tone zdenka sirov, mrmelade, jogurtov in kruha. Po zajtrku so se naši najmlajši in srednji saniboji odpravili na trening, kjer smo še enkrat ponovili vse košarkarske elemente, ki smo se jih naučili v času naših priprav. Najstarejši saniboji pa so se v času treninga srednjih in najmlajših sanibojev odpravili na plažo kopati, igrati tarok in seveda pecati ribe. Žal smo bili po prihodu na plažo tako utrujeni, da nismo naredili drugega kot se vlegli na svoje brisače in zaspali na njih. Komaj smo ugotovili, kako prijetno je spati na brisačah, že nas je zbudil naš hudiček in nam zaukazal, da moramo v VIRC na kosilo. Tokrat nam govedina s sladkim zeljem in krompirjem ni najbolj teknila, vendar smo je vseeno pojedli toliko kot smo je dobili. Po kosilo smo vsi saniboji dobili prosto za pospravljanje sob in pakiranje prtljage. Ker nam je uspelo pospraviti sobe inspakirati prtljago v rekordno hitrem času smo se lahko najstarejši saniboji odločili ali želimo namesto treninga odditi na plažo skupaj z ostalimi saniboji ali pa odigrati prijateljsko košarkarsko tekmo med sabo. Prijetno je bilo prav na vsakem prizorišču, tako da nam je čas do večerje spet zelo hitro minil. Po večerji in krompirjevem golažu je bil na vrsti gusarski večer in diskoteka. Glede na to, da je bila za gusarskim večerom na vrsti diskoteka, se nam je večerna prireditev zdela neskončno dolga. »Končno diskoteka« smo zavpili, ko je voditelj večerne prireditve označil konec gusarskega večera. In že smo stekli v diskoteko, kjer smo lahko danes ostali celo do 23.00 ure. Žal pa je tako kot je značilno za vse lepe stvari tudi ta zelo hitro minila, tako da smo bili že ob 23.15 uri v posteljah v upanj, da se nas bodo naši hudički usmilili in odpovedali jutranji trening na dan odhoda domov. Kljub pozni uri pa nam je uspelo preden smo zaspali dobiti še izjavi kapetena najstarejših sanibojev in pa njegovega najhujšega hudička med trenerji. Pa poglejmo kaj so nam povedali o pripravahi:
LUČIČ ŠRAJER Lucijan:Te priprave so končno prišle k koncu!!! Če prav smo na pripravah vsi uživali, zmo sedaj na koncu vsi »totalno« izmučeni. Naš trener - hudič Gregor je bil na pripravah vse skozi vredu, čeprav nam je s kaznimi prikrajšal čare diska, lepote punc,... Tudi sami se sicer zavedamo, da smo si te kazni prislužili. Namreč že prvi dan priprav smo po besedah Gregorja videli, da so te priprave prave priprave in ne zapeljevanje deklet. Skozi priprave smo doživeli veliiko zanimivih stvari, od ladje, striptiza v disku in do tega, kako se počutiš, če si totalno prepoten. Ker smo delali veliko bedarij, smo imeli težje treninge. Zagotovo je bil najlepši trening za nas tekanje in potem ohladitev v jutranjem morju.
Čeprav so bile priprave zelo težke, so bile po eni strani zelo smešne. Naj vam samo napišem, kaj se nam je zgodilo prvi dan- zjutraj sem se zbudlil in našel zobni aparat na svojem vzglavniku in ko sem ga dal v usta, sem ugotovil da ni moj. Bil je Renejev. Smešno naporno je bilo zagotovo tudi to, ko so moje soigralce iz druge sobe ponočni nagnali na tekanje.Če potegnemo torej dobro iz teh priprav , bomo ugotovili, da so bile te priprave ob enem naporne in po drugi strani zelo lepe. Upamo, da nam bodo te priprave koristile, saj nas čaka naporna pot do izpolnitve vseh visoko zastavljenih ciljev v drugem delu te in v naslednji sezoni.
BALEK Gregor: Naše priprave se počasi približujejo h koncu in posloviti se bo potrebno od VIRCA-a. Trenerji smo z pripravami zelo zadovoljni saj smo izpolnili vse cilje, ki smo si jih zadali pred prihodom na priprave. Upamo, da so fantje od teh priprav odnesli veliko znanja in novih izkušenj, ki jim bodo v prihodnje pomagali pri svojem košarkarskem razvoju. Naj na koncu pohvalim vreme, vse osebje doma VIRC in pa vse udeležence teh priprav, saj smo dokazali da smo najboljša košarkarska šola v Sloveniji tako po košarkarskem znanju, kot po lepem obnašanju.
Naj se na koncu zahvalimo vsem, ki so nam omogočili in pomagali izpeljati te priprave v Poreču in vam obljubimo, da se bo o nas kot o vrhunskih košarkaših v prihodnosti še pisalo in slišalo.
Vaši saniboji
0 Komentarji | Naslednja > |
|---|
