»Paaaa nnnnneeeee. Kaj je ura že 6.30 zjutraj. "Mama" mi bi še malo spali. Kaj se že res moramo vstati«, so bile naše besede, ko so nas naši hudički zjutraj zbujali. »Ja, ob 6.55 se dobimo pri veliki mizi. Kdor zamudi se mu slabo piše« je bil smrtno resni odgovor hudičkov Davida in Gregorja na naša vprašanja.
Ker smo videli, da je vrag pri naših hudičkih spet odnesel šalo, je boljše da ju ubogamo. Ampak nismo si mogli kaj, da ne bi med oblačenjem in umivanjem še malo pojamrali. Žal ni pomagalo. Ob 7.00 smo nažalost že trenirali. Malo teka po VIRCU, nekaj trebušnjakov, malo šprintov, dosti igre in trening je presentljivo hitro minilo. In zdaj boste vprašali, kaj smo medtem, ko so srednji in veliki saniboji trenirali, delali najmljaši? Seveda smo spali in sanjali pravljico o treh pujskih in volku. Kakšen privilegij. "Mi bi tudi imeli vas za trenerja učitelj Gregor, da bi lahko spali." so prosili najsterejši saniji trenerja Gregorja Adorjana po napornem treningu.
Seveda ni nič pomagalo, saj nas je naš hudič Gregor takoj nagnal pod tuš in na zajterk. Uh nekam je slabe volje naš hudič, smo si mislili. Le kaj je spet izvedel, da smo ušpičili. Seveda smo hitro izvedeli. Včeraj se nismo držali dogovora na večerni prireditvi in nismo bili v območju, ki so nam ga določili trenerji. In kdo je bil kriv za to. Naše sončnice seveda. Zaradi tega smo danes dopoldan ostali brez kopanja in za en dan dobili prepoved približevanja puncam. Kako je to brez veze. Mogoče nas bo pa to zdaj končno izučilo, da se moramo držati dogovorov. Vsi ostali saniboji smo seveda dopoldan veselo čofotali v vodi in s tunkanjem delali sive lase svojim trenerjem. Ker smo od treningov in tunkanja že pošteno utrujeni, smo si popoldne privoščili nekoliko daljše poležavanje po posteljah in se zato nismo udeležili nobene delavnice.
Ta veliki smo svoje poležavanje zaradi kazni podaljšali kar do popoldanskega treninga, srednji in ta mali pa smo se danes že drugič odpravili na plažo ponovno uživat na toplem soncu. Nekateri najmlajši smo se tako udeležili plavalnega tečaja pri plavalni učiteljici Evi in Vedrani, spet drugi smo se naučili igrati karte s puncami, tretji pa so čas na plaži preganjali z ležanjem na svoji brisači.
Naj še omenimo, da smo na plaži skoraj izgubili našega najmlajšega člana srednje skupine, ki se je pretihotapil na brisače od punc in ga zaradi predolgih las skoraj nismo prepoznali. Prvič smo videli našega trenerja Davida resnično zaskrbljenega. Ampak ne za dolgo, saj smo Urbana kar hitro našli. Danes se pa večerje nismo prav nič veselili. Mlečni riž nam namreč ne tekne najbolj. Ampak bomo že preživeli. Za večerno prireditev so nas tokrat obiskali cirkusanti in nam pripravili odličen nastop, ki so ga popestrili z različnimi cirkusantskimi vložki (žongliranjem z noži, bruhanjem ognja,....) in pa ognjemetom, katerega smo bili še posebej veseli. Po ognjemetu bi se lahko ta veliki saniboji odpravili v diskoteko, vendar pa smo se (zaradi kazni seveda) solidarno odpravili z vsemi ostalimi saniboji v paviljonin in se po tuširanju presentljivo hitro odpravili k počitku. Še pred spanjem pa nam je uspelo pridobiti občutke naših trenerjev v Poreču:
ADORJAN Grega: Današnji dan smo preživeli v veselju, da nobeden od mojih balončkov ni polil mize pri kosilu. Na treningu se vedno bolj kaže, da košarkarske veščine, ki so jih pridobili v preteklem letu niso niti malo nazadovale. Po tem kratkem premoru treningov so fantje spet polni zagona in nove energije in na treningih delujejo spet s polno paro ter zelo hitro pridobivajo nova znanja. Ponosen sem tudi na vse moje neplavalce pri katerih je viden zelo velik napredek. Zraven tega pa še iz dneva v dan vedno lepše pospravljajo svoje sobe, skrbijo za svojo higieno in poskrbijo za svoje stvari.
KOGLER David: Kaj je lepše kot videti zadovoljne obraze vseh fantov naše košarkarske šole v Poreču. Fantje so zelo pridni, le mame bi jih lahko malo manj razvajale, saj se je pri nekaterih v prvih dnevih priprav poznalo domotožje. Drugače se imamo super, pogoji za delo so odlični, hrane je dovolj, le kakšen oblaček več bi lahko bil na nebu. Ampak glej ga zlomka, pogledal sem skozi okno in opazil sem nevihto, kar pomeni da jutri zjutraj jutranji trening odpade. Naj na koncu pohvalim še odlično košarkarsko znanje fantov iz Miklavža in Slovenske Bistrice.
BALEK Gregor: Priprave v Poreču potekajo po načrtu, le nekoliko manj vroče bi lahko bilo. Vedno bolj razmišlam, da bi organiziral še kakšen trening za punce, ker glede na to koliko se jih vrti okrog naših fantov, bi lahko sestavili kar tri košarkarske ekipe. Prav tako bi rad pohvalil tudi druge saniboje, predvsem iz Slovenske Bistrice in Miklavža, ki z svojim delom in pridnostjo skrbijo za pozitiven ugled naše košarkarske šole. Naj na koncu povem še vsem tistim, ki se niso udeležili priprav, da jim je lahko žal, saj tukaj maksimalno uživamo res vsaki dan.
Na koncu pa še en slani pozdravček iz Poreča.
Vaši Saniboji
0 Komentarji | < Prejšnja |
|---|
